pixel
pixel
pixel

Mreža športnih centrov

November 2006

 

1. Uvod

 

Splošni državni oz. državni interes na področju razvoja športa v prostoru nje opredeljen v pravno formalnih temeljih, zapisani v Ustavi, Zakonu o športu, predlogu Nacionalnega programa športa v RS, Zakonu o varstvu okolja, Zakonu o urejanju naselij in drugih posegov v prostor.

 

Temeljni smotri in cilji pri zasnovi mreže objektov so deloma opredeljeni v zgoraj navedenih pravno formalnih temeljih ter v strokovni opredeljenih izhodiščih kot npr.:

  • enakopravna možnost ukvarjanja z atletiko, gimnastiko in  plavanjem za vse prebivalce   Republike Slovenije,
  • čimbolj enakovredna opremljenost državnih, regionalnih in večjih občinskih središč s t.i »kapitalnimi« športnimi objekti in vadišči,
  • zasnova »elementarnih« športnih objektov in vadišč v neposredni bližini kraja bivanja in dela.

 

Opredelitev objektov v mreži javnih objektiv ne pomeni tudi pristojnosti in obveznosti za njihovo investiranje, vzdrževanje in upravljanje.

 

2. Osnovni pojmi

 

Športno središče

 

Športno središče sestavlja večje število različnih športnih objektov in vadišč. Univerzalno športno središče je namenjeno različnim športnim zvrstem, specializirano središče pa sklopu podobnih športnih zvrst ali eni.

 

Športni objekt

 

Športni objekt je za športno dejavnost opremljen in urejen prostor ali površina, ki ga sestavljajo vadbeni, spremljajoči in javni prostori.

 

Vadišče – vadbeni prostor

 

Vadišče je tisti funkcionalno opremljen prostor, ali površina, ki omogoča izvajanje športne vadbe (športna vzgoja, športna rekreacija, kakovostni šport, vrhunski šport, šport invalidov) eni vadbeni skupini.

 

Mreža športnih objektov

 

Mreža javnih športnih objektov obsega obstoječe javne športne objekte, merila za načrtovanje novih in za posodobitev obstoječih športnih objektov. Temelji na opredelitvi javnega interesa v športu.

 

Mreža javnih objektov mora nuditi pregled nad trenutnim stanjem javnih športnih objektov v državi ter usmeritve za oblikovanje vrste in velikosti novega prostora, ki vpliva na celotno športno dogajanje v državi in uresničuje srednjeročne in dolgoročne usmeritve nacionalnega programa. Opredeliti mora hierarhično zasnovano mrežo športnih objektov.


Športni objekti mednarodnega pomena

 

So športni objekti, v katerih je možna organizacija tekmovanj na ravni EP, SP, OI za eno ali več športnih panog.

 

OBJEKTI GLEDALCI KRAJI

GLEDALCI

KRAJI
Večnamenska športna dvorana (atletika) 

do 25.000

Ljubljana
Večnamenska športna dvorana

nad 2.000

Ljubljana, Maribor, Koper, Celje
Pokriti olimpijski bazen

do 5.000

Kranj
Atletski stadion 

do 20.000

Celje
Nogometni stadion

do 25.000

Maribor, Ljubljana
Ledena dvorana

do 6.000

Ljubljana
Zimsko skakalno središčePlanica
Poligon za alpsko smučanjePodkoren, Maribor
Poligon za teke na smučehPokljuka
Veslaško središče na mirnih vodahBled
Veslaško središče na divjih vodahSoča
Strelišče  LjubljanaLjubljana


Športni objekti državnega pomena

 

To so športni objekti, kjer se lahko organizira tekmovanja na ravni državnega prvenstva, mednarodnih klubskih tekmovanj in tekmovanj 1. lige. Objekti se oblikujejo glede na števili prebivalcev, športno tradicijo, geografske pogoje in druge regionalne povezave. Kot osnovo predlagamo delitev na območja, ki so se izoblikovala za osnovnošolska športna tekmovanja in se precej pokrivajo z obstoječo mrežo objektov.

 

OBJEKTI

GLEDALCI 

OBJEKTI
Večnamenska športna dvorana (22X42X7m)

do 2.000

20 objektov
Pokriti bazen
Atletski stadion  (6 stez)

do 5.000

15 objektov
Nogometni stadion

do 5.000

10 objektov
Ledena dvorana

do 2.000

6 objektov
Zimsko skakalno središče – K 1005 objektov
Zimsko skakalno središče - K 8014 objektov
Zimsko skakalno središče - K 6016 objektov
Skakalnice z umetno snovjo50% objektov bo pokritih z um.s.


Športni objekti lokalnega pomena

 

Objekti lokalnega pomena morajo zagotavljati minimalni standard za uresničevanje javnega interesa v športu. Z mrežo športnih objektov v šolskem sistemu ter z zagotavljanjem potreb za primerno raven in vrsto tekmovalnega športa, se hkrati omogoči tudi prostor za izvajanje letnih programov, ki se v večini primerov odvijajo v javnih športnih objektih, so pa tudi izjeme.

 

Srednjeročno naj se zagotovi minimalni standard:

  • pokriti vadbeni prostor – 0,30m2/preb.
  • nepokrit vadbeni prostor – 1,50 m2/preb.

 

Dolgoročne usmeritve za vse kategorije prebivalcev:

  • pokrit vadbeni prostor – 0,50 m2/preb.
  • nepokrit vadbeni prostor – 3,00 m2/preb.

 

Bazeni*

Večnamenske športne dvorane se oblikujejo glede na športno tradicijo kraja. Športna zvrst in tekmovalna raven določata funkcionalni prostor objekta.

 

OBMOČJA OSNOVNOŠOLSKIH TEKMOVANJ

OBMOČJE

Prebivalci

Osnovnošolci

Srednješolci

Maribor

203.913

17.027

15.502

Koroška

74.335

7.533

3.458

Pomurje 

136.945

11.285

 4.684

Podravje 

120.960

11.485

3.343

Celje 

185.089

18.855

11.307

Velenje 

61.123

6.579

2.560

Posavje 

75.984

6.952

2.224

Zasavje 

65.412

6.341

2.016

Ljubljana 

276.313

24.322

28.785

Domžale

96.533

10.562

2.095

Dolenjska

105.532

11.633

5.827

Grosuplje

91.843

9.775

1.879

Gorenjska

194.768

19.983

10.287

Notranjska

79.213

8.131

1.708

Obala

101.639

8.768

5.290

Obala

119.910

10.886

5.621


Mreža pokritih vadbenih površin in večnamenskih vadbenih prostorov

 

Večnamenski vadbeni prostori so razdeljeni po velikosti tekmovalnega prostora:
A  večnamenske dvorane s tekmovalno površino najmanj 22 x 42 m (rokomet)
B  večnamenske dvorane s tekmovalno površino nad 460 m2 (odbojka, košarka)
C  telovadnice do 460 m2 (velikost glede na normativne potrebe šole).

 

Trenutno stanje v Sloveniji je sledeče:

 

Velikost tekmovalnega prostora

Obstoječi objekti

Načrtovani objekti do 2003

Skupaj

A

74

26

100

B

124

23

147


Ocenjena površina je cca 173.500 m2, kar pomeni 0,10 m2/preb.
pixel

OTOKI ŠPORTA TELOVADNICA NA PROSTEM

 

I feel slovenia

OTOKI ŠPORTA TELOVADNICA NA PROSTEM

 

elan inventa

 

Katalog športnih centrov Slovenije

Leto izdaje 2008