pixel
pixel
pixel

Izobraževanje in usposabljanje

Strokovni seminar in posvet

Standardi in normativi upravljanja in vzdrževanja športnih objektov

Portorož, 16.3. in 17.3.2007

 

Udeleženci

 

Seminarja in posveta so se udeležili:

  • Bojan Žerovec, Infrastruktura Bled d.o.o.,
  • Ciril Kolešnik, Zavod za šport Brežice,
  • Darja Krošelj, Zavod za šport Brežice,
  • Tatjana Hren, Javni gospodarski zavod ZPO Celje,
  • Dejan Pušnik, Javni gospodarski zavod ZPO Celje,
  • Milorad Orelj, Železničarsko športno društvo Ljubljana,
  • Marjan Kosi, Športna zveza Maribor,
  • Velimir Strnad, Zavod športni objekti Bežigrad,
  • Jože Jenšterle, Zavod za šport Kranj,
  • Matjaž Udir, Zveza športnih društev Krim,
  • David Zupan, Športno društvo GIB Ljubljana,
  • Tadej Mežnar, Zveza mariborskih športnih društev Branik,
  • Barbara Jerič, Zavod za šport Sežana,
  • Božo Dragan, Zavod za šport Sežana,
  • Vojko Orel, Javni zavod za šport Nova Gorica,
  • Stojan Skubin, Javni zavod za šport Nova Gorica,
  • Matjaž Ukmar, Javni zavod Športni in mladinski center Piran,
  • Aleš Remih, Športni center Triglav d.o.o.,
  • Jože Lenart, Športni zavod Ravne na Koroškem,
  • Branko Velišček, Zavod za šport Občine Tolmin,
  • Miroslav Blažič, Javni zavod Dvorana Tabor Maribor,
  • Boris Makoter, Zavod Športno rekreacijski center Tivoli Ljubljana,
  • Dragan Banovič, Zavod Športno rekreacijski center Tivoli Ljubljana,
  • Aleksander Hribar, Občina Ribnica,
  • Bogdan Čepič, Javni zavod Športni center Maribor,
  • Alojz Mavrič, Športni park Kodeljevo, Zveza športnih društev Slovan Ljubljana,
  • Dejan Bašar, Zveza športnih društev Ilirska Bistrica,
  • Rafko Križman, Agencija za šport Novo mesto,
  • Branko Florjanič, Javni zavod za šport Mestne obeine Koper,
  • Slobodan Radujko, Javni zavod za šport Mestne obeine Koper,
  • Dušan Lončarevič, Javni zavod za šport Mestne občine Koper in
  •  Aleš Šepec, Javni zavod za šport Mestne občine Koper.

 

Program seminarja in posveta

 

Strokovni seminar je vključeval štiri tematska področja.

Teme so bile:

  • Vrste športnih objektov (mere objektov, spremljajoči prostori, prostori in oprema za športne prireditve, sedeži, parkirišča, obratovanje, uporabniki / obiskovalci, delavci in delovna mesta, stroški obratovanja in vzdrževanja).
  • Katalog delovnih mest (zakoni in podzakonski predpisi, nabor delovnih mest pri upravljavcih športnih objektov, katalog delovnih mest z opisi del in nalog za posamezna delovna mesta, elementi za izračun potrebnih delavcev, organizacija in sistemizacija).
  • Upravljanje športnih centrov (zakonodaja s področja športne infrastrukture, športna infrastruktura – športni objekti, klasifikacija objektov, zakoni in podzakonski predpisi).
  • Vrste storitev in uporabnikov (predstavitev storitev in uporabnikov).
  • Delavnica za vse štiri seminarske teme (z uvodnimi predstavitvami tematskih podroeij in sodelovanjem povabljenih strokovnjakov v razpravi).
  • Strokovni posvet (razprava o konkretnih vprašanjih standardov in normativov upravljanja in vzdrževanja športnih centrov v državi in občinah ter Zakonu o športu).

 

Nosilci in predavatelji
             
Nosilci tematskih področij in predavatelji so bili:

  • Martin Poček, univ. dipl. prav. in ekon.,
  • Jože Jenšterle, univ.dipl. ekon. ter
  • Mag. Tatjana Hren, dipl.inž.gradb.

 

Sklepi posveta

 

  • Standardi in normativi načrtovanja, gradnje, upravljanja in vzdrževanja javne športne infrastrukture so nujno potrebna zakonska ureditev za ravnanje države, občin, upravljavcev športnih objektov, investitorjev, gradbene industrije, industrije športne opreme ter športnih društev in zvez.
  • Pri pripravi standardov in normativov naj sodelujejo Ministrtsvo za šolstvo in šport, Ministrtsvo za okolje, Ministrtsvo za javno upravo, Olimpijski komite Slovenije – Združenje športnih zvez, Strokovni svet za šport Vlade Republike Slovenije, Skupnost občin Slovenije, Združenje slovenskih občin in Združenje športnih centrov Slovenije.
  • V Katalog delovnih mest, nazivov in funkcij v javnem sektorju naj skupščina Združenja športnih centrov Slovenije predlaga uvrstitev delovnih mest, ki so specifična za upravljavce športnih centrov. To so: vodja športne infrastrukture, vodja športnih programov, vzdrževalec športne infrastrukture, organizator športnih programov, kopališki mojster, reševalec iz vode in konjar.
  • V Zakon o športu naj skupščina Združenja športnih centrov Slovenije predlaga dve temeljni določili: (1) Upravljanje in vzdrževanje javne športne infrastrukture predstavlja javni interes na področju športa. (2) Standardi in normativi načrtovanja, gradnje, upravljanja in vzdrževanja javne športne infrastrukture se določijo s podzakonskim aktom, ki ga do 1.7.2008, izda Minister za šolstvo in šport. Poleg teh določil naj se v Zakonu opredeli športna turistična infrastruktura ter šolsko športno vzgojo, ki se izvaja v javnih športni infrastrukturi. Predlog naj Združenje športnih centrov Slovenije pošlje Ministrtsvu za šolstvo in šport, Olimpijskemu komiteju Slovenije – Združenju športnih zvez, Strokovnemu svet za šport Vlade Republike Slovenije, Skupnosti obein Slovenije in Združenju slovenskih občin.
  • Javno športno infrastrukturo bo potrebno natančneje opredeliti tudi v Zakonu o lokalni samoupravi, ki doloea obveznost občin, da zagotavljajo pogoje za razvoj športa.

 

Strokovni seminar in posvet

ŠPORTNI CENTRI – prostor – urbanizem – arhitektura – zakonodaja -postopki

Portorož, 10.11. in 11.11.2006

 

Udeleženci

 

Seminarja in posveta so se udeležili načrtovalci razvoja športne infrastrukture v občinah in direktorji javnih zavodov za šport in drugih upravljavcev športnih centrov v Sloveniji. Slušatelji so bili:

  • Darko Ratajc, Zavod za šport Slovenske Konjice,
  • Ciril Kolešnik, Zavod za šport Brežice,
  • Dominika Vrbnjak, Občina Ljutomer,
  • Milorad Orelj, Železničarsko športno društvo Ljubljana,
  • Velimir Strnad, Zavod športni objekti Bežigrad,
  • Jože Jenšterle, Zavod za šport Kranj,
  • Alojz Mavrič, Športni park Kodeljevo, Zveza športnih društev Slovan,
  • Matjaž Udir, Zveza športnih društev Krim,
  • David Zupan, Športno društvo GIB Ljubljana,
  • Uroš Vidmajer, Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec,
  • Jožica Kovač Štefur, Občina Gornja Radgona,
  • Branko Žnidarič, Javni zavod za šport, izobraževanje odraslih in mladino Ljutomer,
  • Matjaž Ukmar, Javni zavod Športni in mladinski center Piran,
  • Vladimir Mauko, Občina Gornja Radgona,
  • Anita Potočnik Slivnik, Občina Ravne na Koroškem,
  • Marija Imperl, KTRC, kulturno turistični rekreacijski center Radeče,
  • Marko Trebec, Mestna občina Kranj,
  • Andrej Jeriček, Agencija za šport Novo mesto,
  • Alenka Rau, Občina Pivka,
  • Jože Lenart, Športni zavod Ravne na Koroškem,
  • Marko Vučina, Mestna občina Velenje,
  • Marjan Kosi, Športna zveza Maribor,
  • Mitja Vovko, Trimo d.d. Trebnje in
  • Darja Krošelj, Zavod za šport Brežice.

 

Program seminarja in posveta

 

  • Prostorsko načrtovanje (analiza stanja, zasnova športa v prostoru, metodologija, standardi in normativi načrtovanja, prikaz praktičnih primerov: prostorski plan RS).
  • Urbanistično načrtovanje (pravni temelji, analiza in vrednotenje stanja, metodologija načrtovanja, praktični prikazi zasnove športa v prostoru: Ljubljana, Izola, ŠRC Stožice).
  • Arhitekturno projektiranje (pravni temelji, analiza in vrednotenje stanja, praktični primeri projektiranja: bazen Ravne na Koroškem, teniška dvorana maribor, veslaški center Izola, šporna dvorana Ljubljana, športni park Planica).
  • Zakon o urejanju prostora (prostorsko načrtovanje, prostorski ukrepi, opremljanje zemljišč za gradnjo, državni prostorski akti, občinski prostorski akti, občinski lokacijski načrt).
  • Zakon o graditvi objektov (vrste objektov, pristojnosti državnih in občinskih organov, vrste postopkov, pritožbe, veljavnost dovoljenj, odškodnine, kazni).
  • Gradnja objektov (idejna zasnova, idejni projekt, projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, projekt za razpis, projekt za izvedbo, projekt izvedenih del, projekt za vzdrževanje in obratovanje objekta, projekt za vpis v uradne evidence).
  • Sistemska arhitektorna zasnova telovadnic in športnih dvoran (opredelitev sistemske zasnove, cilji, metodologija projektiranja, aplikacija z uporabo tehnologije in izdelkov podjetja Trimo d.d.).
  • Strokovni posvet (razprava o konkretnih vprašanjih razoja športnih centrov v državi in občinah)

 

Nosilci in predavatelji

 

Nosilci tematskih področij in predavatelji so bili:

  • Izr. prof. dr. Boris Leskovec, univ. dipl. inž. arh.,
  • Asistent dr. Andrej Mahovie, univ. dipl. inž. arh.,
  • Daniela Bida Šprajc, univ. dipl. inž. arh. ter
  • Roman Dragan, Trimo d.d. Trebnje.

 

Sklepi posveta

 

  • Slovenija potrebuje dolgoročno vizijo razvoja športnih centrov. Ministrstvo za šolstvo in šport ter Ministrstvo za okolje in prostor naj v okviru zbiranja podatkov o objektih po občinah, ki bo potekalo v prihodnjih mesecih, zagotovita dopolnitev analize stanja in razvojnih teženj na področju športnih objektov.
  • Mreža športnih centrov Slovenije mora biti temelj razvoja športne infrastrukture v državi. Izdelana mora biti na podlagi mednarodno primerljivih standardov ter eden izmed temeljev povezovanja občin v regije ter razvojnih usmeritev bodočih regij v državi in Evropi.
  • Zakonodaja s področja urejanja prostora, urbanističnega načrtovanja in gradnje objektov ne omogoča učinkovitega vodenja postopkov in ekonomične gradnje športnih centrov. Zakonodaja se mora spremeniti s poenostavitvijo in časovnim skrajšanjem postopkov ter znižanjem stroškov za pripravo dokumentov in izvedbo investicijskih projektov v športne objekte.
  • Občine morajo na podlagi mreže športnih centrov Slovenije, regijskih razvojnih usmeritev ter občinskih dolgoročnih planov, v svojih prostorskih aktih opredeliti površine za razvoj športne infrastrukture.
  • Občine in upravljavci športnih centrov potrebujemo nove standarde in normative za upravljanje in vzdrževanje športnih objektov. Ministrstvo za šolstvo in šport ter Ministrstvo za javno upravo naj v sodelovanju z občinami in upravljavci športnih objektov pripravita nove standarde in normative za upravljanje in vzdrževanje športnih objektov, ki bodo mednarodno primerljivi in usklajeni s standardi in normativi v šolstvu.
  • Amortizacija mora zagotoviti dobro vzdrževanje športnih objektov. Občine morajo analizirati način obračunavanja amortizacije in zagotoviti, da bodo sredstva iz amortizacije zagotavljala redno vzdrževanje in obnavljanje obstoječega fonda športnih objektov.
pixel

elan inventa

OTOKI ŠPORTA TELOVADNICA NA PROSTEM

 

I feel slovenia

OTOKI ŠPORTA TELOVADNICA NA PROSTEM

 

 

Katalog športnih centrov Slovenije

Leto izdaje 2008